Vizije so

​Serija akcij in razstav Vizije so že 13 let odpira pereča vprašanja in opozarja na prezrta območja in teme prostorskega razvoja Ljubljane.

 

Vizije so 14

Ljubljane ne zaznavamo le v razmerju med zgoščenim mestnim središčem in razpršeno periferijo. Zaradi okoliščin zgodovinskega razvoja se v mestu uravnoteženo prepletajo raznotera urbana območja, kar ji kljub majhnemu obsegu daje metropolitanski značaj. Kolaž urbanih območij s svojstvenim prostorskim izrazom je nosilec identitete mesta in posameznih mestnih skupnosti, kot so Šiška, Bežigrad, Trnovo, Rožna dolina in Štepanjsko naselje. Tako kompleksen mestni organizem je z vidika urbanističnih določil izrazito težko regulirati. 

Območja urbaniziranih vasi (kot npr. Štepanja vas, Ježica, Spodnja Šiška), stanovanjskih vil v zelenju (kot npr. Rožna dolina, Južni Bežigrad, Mirje, Kodeljevo) ter stanovanjskih sosesk (kot npr. Savsko naselje, BS3, Štepanjsko naselje, Murgle) pod okriljem (pre)splošnih urbanističnih določil, z intenzivno pozidavo, ki spreminja prevladujočo tipologijo in morfologijo, drugačno rabo površin ali drugimi posegi, hitro izgubljajo svojstven značaj in v veliki meri tudi kakovost bivanja. Na slednje opozarja tudi vrsta civilnih iniciativ, ki skozi različne pobude in pozive izražajo nezadovoljstvo s preobrazbo svojega okolja.

Jedro problema predstavlja izrazita težnja po hitrem razvoju, ki se zrcali v popolni preobrazbi, preraščanju in intenzivnem zgoščevanju specifičnih mestnih tkiv, in ima po večini premalo občutka za duh kraja, njegovo izročilo in posebnosti. Na drugi strani pa nerazumevanje za lokalne pobude sproža vztrajanje pri obstoječem, z argumentom staroselske pravice ter odporom do vsakršnih sprememb. Rezultat teh nasprotji pa je spregledan razvojni potencial urbanih območij, ki bi izhajal iz krepitve njihove prostorske identitete.

Konflikt skuša razmejiti splošna urbanistična regulativa, ki pa se z mehanizmom določil občinskega prostorskega načrta pogosto ne uspe učinkovito odzvati na specifičnosti posameznih območij. Pogosto specifike ne naslavljajo niti posebna podrobna določila občinskih podrobnih prostorskih načrtov, le v primerih urbanih območij posebnega kulturnega pomena, ko se urbanistični regulativi kot poseben korektiv pridružujejo kulturnovarstvene usmeritve. 

Navedena nasprotja so izziv za arhitekturne ustvarjalce, ki občutljivost za lokalne posebnosti in izročilo prostora prevajajo v sodobne in inovativne projektne rešitve. A žal premalokrat izrazito uspešno. Le s posebno obravnavo in sistemskimi mehanizmi urbanističnega urejanja občutljivih urbanih območij je zato možno zagotoviti skladen prostorski razvoj ter ohranjanje in krepitev njihove prostorske identitete tudi v prihodnje. 

Na primeru območij urbanizirane vasi Spodnja Šiška, vilske četrti Južni Bežigrad ter stanovanjske soseske Štepanjsko naselje so prikazani procesi urbane preobrazbe.