Vilska četrt

Južni Bežigrad

 

Mestne četrti stanovanjskih vil ali meščanskih prostostoječih stanovanjskih stavb zaznamujejo širjenje Ljubljane ob koncu 19. in prvi polovici 20. stoletja. Njihova izgradnja je sledila regulacijskim načrtom novih mestnih predelov ter podrobnim usmeritvam za oblikovanje, ki jih je podajal stavbni red. Namenjene so bile eni, dvema ali celo štirim stanovanjskim enotam, mestoma kot dopolnilo tudi mirnim poslovnim dejavnostim. 


Opredeljeni odmiki med stavbami in od ulične linije, oblikovanje stavbnih volumnov, usmeritve za oblikovanje (pred)vrtov in ograj ter ulične opreme so ustvarjali skladno oblikovane stanovanjske predele, ki so zagotavljali visoko kakovost bivanja na pragu mestnega središča. Večanje števila stanovanjskih enot, zgoščevanje pozidave, pojav prizidkov vseh vrst ter zmanjševanje deleža odprtih bivalnih površin so skozi čas izrazito spreminjali značilnosti vilskih četrti in zmanjšali kakovost bivanja. Proces preobrazbe je še posebej izrazit v delih, kjer se vile nadomeščajo z drugimi stavbnimi tipi, vila bloki, bloki, stolpnicami in podobno.


Stavbni tip vile, ki omogoča organizacijo več stanovanjskih enot, je z zmerno gostoto pozidave v skladno urejeni mestni četrti z bivalnimi vrtovi aktualen tudi za sodobno mesto. Četrti vil z vrtovi znižujejo vplive toplotnega otoka ter pomembno prispevajo k biološki raznovrstnosti urbanega okolja. 

Južni Bežigrad nekoč

Južni Bežigrad danes