Stanovanjska soseska

Štepanjsko naselje

 

»Soseska je avtonomno, zaokroženo stanovanjsko naselje, ki znotraj svojih meja združuje vse, kar je za nemoteno vsakdanje življenje v njem potrebno. Vsa infrastruktura, ki jo ljudje potrebujejo za zadovoljevanje vsakdanjih potreb, je dostopna pešcu. Šola in ostale vzgojno-varstvene ustanove morajo biti v središču soseske in peš dostopne učencem iz vseh stanovanjskih objektov. Otroka na poti v šolo ali vrtec motorni promet ne ogroža. Glavne prometne ceste namreč ne vodijo skozi sosesko, temveč jo obidejo in zamejijo. Proste zelene površine so urejene v obliki manjših parkov in rekreacijskih površin. Za koncept soseske ni bistvena njena prostorska, temveč programska zasnova. Ni le sestav določenega števila novih zgradb, temveč prostorsko, funkcionalno, družbeno in simbolično zaključena celota. Kot urbanistični in organizacijski pojem določa, kako urejati naselja v naglo razvijajočih se mestih, kot socialni pa opredeljuje, kako omogočiti bivanje v skupnosti …«


(Martina Malešič, 2015, Nastanek in rast ljubljanskih stanovanjskih sosesk. AB. Arhitektov bilten, l. 45, š. 203/204)
Za Ljubljano je značilno, da so stanovanjske stavbe iz časa najintenzivnejše urbanizacije v drugi polovici 20. stoletja strnjena v soseske za 5.000 do 10.000 prebivalcev. Način širitve mesta z gradnjo sosesk si je zamislil profesor Edvard Ravnikar, ki je s študenti na Fakulteti za arhitekturo razvil izvirni model soseske za naše razmere. 
Pri tem se je zgledoval po prvotni zamisli o modelu soseske, ki ga je zasnoval ameriški sociolog Clarence A. Perry leta 1929, in tedaj najnaprednejših vzorih iz Skandinavije. 


Ljubljanske soseske so prepoznavni gradnik mestne podobe, ki vse do danes prebivalcem zagotavljajo visoko kakovost bivanja na skupnih zelenih površinah, brez avtomobilskega prometa in v bližini vseh za vsakdanje življenje potrebnih programov.


Za Ljubljano je značilno, da so stanovanjske stavbe iz časa najintenzivnejše urbanizacije v drugi polovici dvajsetega 20. stoletja strnjena v soseske za 5.000 do 10.000 prebivalcev. Način širitve mesta z gradnjo sosesk, si je zamislil profesor Edvard Ravnikar, ki je s študenti na Fakulteti za arhitekturo razvil izvirni model soseske za naše razmere. Pri tem se je zgledoval po prvotni zamisli o modelu soseske, ki ga je zasnoval ameriški sociolog Clarence A. Perry leta 1929, in tedaj najnaprednejših vzorih iz Skandinavije. 


Ljubljanske soseske so prepoznavni gradnik mestne podobe, ki vse do danes prebivalcem zagotavljajo visoko kakovost bivanja na skupnih zelenih površinah, brez avtomobilskega prometa in v bližini vseh za vsakdanje življenje potrebnih programov.

 

Osnovni cilj izgradnje soseske je bil gradnja racionaliziranih najemniških  in lastniških stanovanj z zagotavljanjem uporabe vrednosti naselja kot celote.
Pristop k delu se je začel leta 1968. Osrednja široka, dobro opremljena stanovanjska ulica, ki poteka v smeri S–J, povezuje bistvene predele soseske. Visoki stanovanjski objekti P + 13 poudarjajo oba centra soseske. Ostali stanovanjski objekti, lamelni bloki P + 4, so nanizani ob osrednji pešpoti, tako da formirajo manjše zaključene zelenice. Motorni promet je ločen od pešpoti in speljan po obodu območja, kjer so tudi parkirni prostori in garaže. (Rozin-Šarec, Lučka, 1976, Posledice in učinki visoke in nizke gradnje na stanovanjsko okolje. Ljubljana : Urbanistični inštitut Republike Slovenije)


Vizija soseske predpostavlja povečanje deleža prometnih površin zaradi vzpostavitve nove prometne povezave ob južni stranici osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, ki je predvidena po OPN MOL in OPPN. Ta prostorski poseg razreže danes sklenjeno mrežo pešpoti v soseski in vanjo neposredno pripelje promet.
Vizija prikaže verjetni scenarij krčenja in omejevanje danes javnih zelenih površin in prekinitve zveznih javnih poti po soseski zaradi procesa lastninjenja stavbnih zemljišč. Privatizacija zemljišč vodi k razčlenitvi povezanega javnega prostora znotraj same soseske in s tem k poslabšanju kakovosti bivanja ter izgubi njene izvirne podobe. 

 

Štepanjsko naselje nekoč

Štepanjsko naselje danes