Urbanizirana vas

Spodnja Šiška

 

S širitvijo Ljubljane, ki se je intenzivno začela odvijati od konca 19. stoletja naprej, so bile v mestni razvoj vključene okoliške vasi. Širitev mesta je najprej posegla na njihove obdelovalne površine, jih nato obdala in deloma prerasla s prometnicami, industrijsko in stanovanjsko zazidavo. Širitev mesta je v njih posegla tudi z novimi dejavnostmi in tipi stavb. 


 Kljub temu pa so vaška jedra s prepoznavnim raščenim vzorcem zidave vzdolž starodavnih poti, značilno oblikovanimi bivalnimi in pogosto tudi gospodarskimi stavbami ter obhišnimi proizvodnimi vrtovi nemalokrat ohranila prepoznaven vaški značaj vse do danes. Še več, značilna struktura zemljiških parcel in poljskih poti je zaznamovala tudi mrežo mestnih ulic in stavb okoliških predelov.


Neposredna ohranitev izvorne vaške pozidave je danes smiselna le v primerih izjemne kulturne, zgodovinske ali ambientalne vrednosti. Kakovost bivanja na vasi, v neposrednem stiku z zemljo in proizvodnim vrtom, s poudarjenim človeškim merilom stavb in ureditvami ter povezano skupnostjo, pa je tudi ob povečanju gostote pozidave in števila stanovanjskih enot lahko dober zgled trajnostnega, sonaravnega in samooskrbnega bivanja v mestu prihodnosti.

Šiška nekoč

Šiška danes